Ko dobrave se mrače Ko dobrave se mrače, k meni spo glasovi tihi kakor tožbe tajni vzdihi src, ki v žalosti žive. Mir, ah, lega na zemljo meni ni ga moč dobiti, ni mogoče potopiti duše v spanje mi sladko. Tihi, polunočni čas, trepetanje zvezd v višavi, glas vpijočega v puščavi, trs samotni to sem jaz!