Glej, Bogu sred višav pa bilo ni več prav, da za nos mu svet vodi, »Tja do mlinskih pristav, nuj mi, hlapec šepav,« in odšel je po mlinarja zlodi. No, vesel je pred pragom sedel, še trenil, zbledel ni nič v lice; ni le deklic umel, tudi vragu je vzel vse pisane božje pravice!
»Čuj, dragi, le pojdi zdaj, pojdi nazaj in jutri sem, jutri spet pridi; pobotana s tem za pravice sva vsaj, ‒ in stoji naj ti ‚jutri’ na zidi ...