Po nedeljskem jutru oblački plavajo Po nedeljskem jutru oblački plavajo in v vetru vsa obsevana gora, ah, če mlado srce boli navdajajo, trpeti, vdati se mora! Ne bodeš več dolgo; oči govorijo, da bodo brez tebe nam setve zorele, in gaji in logi ‒ molče zelenijo,, že ni več device vesele. Po dragah glasneje vode že šumijo, vse klije in dije, zaganja počasi, sklasijo se žita in se pozlatijo ‒ kaj motni ste vi, mladi časi?