Bogzna, kaj v duši tvoji takrat se godi, več čela ti ne potemnjuje; tako zamraženo menda morje strmi, vihar in zima vrh njega miruje. Prešlo je vse, le naukov še cel kor je nad teboj; obvaruj bog jih zlega, pa upanje in kranjski ta humor, ‒ da nikdar in nikoli tega!
Le pustite mi mladost Le pustite mi mladost, potrpite z mojo vero, molil božjo sem modrost in marsiktero ...