In morebiti le je hladnost to in dušo hočeš ž njo prikriti; ‒ še meni, dekle, bilo bi hudo, da mi hudo še ‒ moglo bi le biti!
Ko pred nadlogami Ko pred nadlogami že več ne trepetaš in ti enako že, kaj ta, kaj oni meni, takrat šele do dobrega spoznaš, kako življenje vendar je poceni. Bogzna, kaj v duši tvoji takrat se godi, več čela ti ne potemnjuje; tako zamraženo menda morje strmi, vihar in zima vrh njega miruje.