Ne obstojam strtih dni, ne prevar in ne izkušenj, le bodočnost v prsih spi kakor v nožnici meč brušen! vam za vse, ljudje, in za to mojo srečo ‒; le da ne hvali vas srce, res ‒ hvalo znal bi večo!
Ljubila sva se Ljubila sva se; bil to je čas cveteč, to bila je vesela, zdaj ni več, ta čas je preč, in modra sva oba in resna.