Še minulost pred meno Še minulost pred meno ne obsojam je, a milost ž njo, duh nerad se je spominja! Ne obstojam strtih dni, ne prevar in ne izkušenj, le bodočnost v prsih spi kakor v nožnici meč brušen! vam za vse, ljudje, in za to mojo srečo ‒; le da ne hvali vas srce, res ‒ hvalo znal bi večo!