Enaka Kedar pomlad v deželo hodi, posestrima se ji rodi, kot dobri Bog mi v dušo vodi vesele, jasne, mlade dni. To je moj pir, pir hrepenenja, in polna duša prekipi, in prostor ves, ves lik življenja zrcali v njej se in gubi. Ah, božji svet za tiho reko, ko prvi cvet se prebudi, in tihi šum za tiho reko in beli prstki in drobni ...