Otožnost Koliko je rožic sred polja ali zame ni nobene ‒ koliko je misli sred srca, a vesele niti ene ‒ Radost šla je, a prišla žalost in vse njene hčere; trpkost, zlost et cetera, pa ‒ zamera vrh zamere!
Od mrzel veter Od mrzel veter že zavel je, poslovil sem se in odšel, predobro v duši mi bilo je mladi, da še ostal bi in sedel.