NOČII Monotono se koraki v trudno tmo gube, mračnoleno le oblaki proti severu hite ‒ Ah, visoka okna njena so mrtva, znana roka osvetljena po zavesah ne igra in nobena luč mehka... Pač nje duša davno sluša dolge noči tihi raj ‒ Tu minuta za minuto težko plava v noč prečuto v vsebrezkončni, nepovratni kraj ‒