začrni, gora pordeči, polhu dlaka v vsa se nagosti, hej, tega komaj čakam.
Potlej leto nam zbeži, počasi, tiho se gubi, kot da še enkrat leto vse prošle šteje dni, hej, tega komaj čakam. Štejem tudi jaz vse dni, v prošlost se oziram: pa za koga se upiram, pa po kom vse dni umiram?