Izviti se zlovražne sreče strugi, ki neče zreti let mladostnih, način jaz uporabljam čisto drugi ‒ I ta je pesmica v obupnosti zapeta, le ž njo ubežim nesreči, tej vlačugi, ki že od zibeli za mano leta.
ZAKAJ? Ko še otrok sem bil, zakaj se mi lagali ste, da je tako lepo na svetu, mi dejali ste?