SVETO JUTRO Gasni na nebu zvezdec sev, pihlja nalahno sem od vzhoda, in temni, nočni pajčolan gubi z nebesnega se svoda ‒ Z njim vodeni neba azur, kot plakal za zvezdami bi, rosi narava cela se, kot močil jo s solzami bi ‒ Tak tiho je, tajnostno vse, kot da je v bajni mir zakleto ...