OTOŽNOST Koliko je rožic sred polja, ali zame ni nobene ‒ koliko je misli sred srca, a vesele niti ene ‒ Radost šla je, a prišla žalost in vse njene hčere: trpkost, zlost et cetera, pa ‒ zamera vrh zamere!
PELIN Pa pesem hočemo na čast pelinu to zapeti, poživi bog njegovo rast, in sonce nanj naj sveti!