In usodna ura je prišla, zrastel, odletel je; vedno više brez miru, nad ves svet se vzpel je!
OTOŽNOST Koliko je rožic sred polja, ali zame ni nobene ‒ koliko je misli sred srca, a vesele niti ene ‒ Radost šla je, a prišla žalost in vse njene hčere: trpkost, zlost et cetera, pa ‒ zamera vrh zamere!