Kot globoka se skrivnost reka ta je vila, orla mladega samo tiho je krmila. In usodna ura je prišla, zrastel, odletel je; vedno više brez miru, nad ves svet se vzpel je!
OTOŽNOST Koliko je rožic sred polja, ali zame ni nobene ‒ koliko je misli sred srca, a vesele niti ene ‒