Kaj mi,! Pozimi zrem led in poleti zrem cvet, dedov ded, tam v dolini ... Zletel hrupno pod nebo je krakajoči, črni, zletel kvišku je z drevesa v jutro leta zadnji dan ‒ Siva megla skrila vrana v plašč svoj rezko je leden, in zavil dan zadnji leta dušo je v otožni sen ‒