Motna kot mogočni vali silna reka proč drvi in nekje tam daleč, daleč zvon na zadnjo pot zvoni ... Gospa Jesenska trudna ovenelost, tišina logov in dobrav ‒ globoko v duši osamelost, zvonjenje tožno iz daljav ... Razvožene in mehke njive, megle povsod se zgrinjajo.