Zvečer Tam nad večernica bledo je zasvetila, kot devica je zlatolasa mehki posetila ‒ Krasna, ko sen neizmerna pod njo počiva ravan, tiho visoko je polje, kot da v njem mir bil vsejan ‒ Tamkaj v daljavi le motno lučica svetla blešči ... tiha, spokojna kot otrok v nočni zibelki se zdi.