Oreh Mrzel zre, brez listja oreh v studene valove ‒ zrem jaz v svet brezglasno, v radost brez radosti. Kakor na srebrni dromlji pesem izzvenela, šlo srce za srečo, šlo podnevi, šlo ponoči. Ah, v njem pa kot v gredi cvet mi žalosten pognal je, mlad umrl, zvenel bom, ne poznal radosti.