Koder hodimo, koder ljubimo naša ljubav ‒ prostost, hej, zablodimo, hej, zasnubimo zimo, nam in zlost.
Oreh Mrzel zre, brez listja oreh v studene valove ‒ zrem jaz v svet brezglasno, v radost brez radosti. Kakor na srebrni dromlji pesem izzvenela, šlo srce za srečo, šlo podnevi, šlo ponoči.