Svoboda Od ljudi sem šel daleč okrog, zableščala nad mano svoboda, tako jutranja čez log od vzhoda se pne do zahoda. Kot šel bi na svatbeni pir v duši s silo, radostjo kot s svati, kot šel bi na mladi tvoj pir, ti žena mi, sestra, ti mati! Kako mi sonce vzblešči, celi svet razgori, kak v nevihti molčijo ‒ pa naj sonce blešči, jeza božja buči, srce se odzove, ne pade!