In spet čustva kipijo ‒ oj, tak vidna in vroča ‒ skoro do besede ne pustijo!
Svoboda Od ljudi sem šel daleč okrog, zableščala nad mano svoboda, tako jutranja čez log od vzhoda se pne do zahoda. Kot šel bi na svatbeni pir v duši s silo, radostjo kot s svati, kot šel bi na mladi tvoj pir, ti žena mi, sestra, ti mati!