Dni brezcenih pir tak šumni, proč je karneval, sebe, ognja moč, brezumni, sem na njem prodal. Dolga, dolga noč strahotna plava pred menoj ‒ vedno tišja, bolj samotna, drug vzel dan je moj ‒ Pred mojo Pred mojo luč gori, in obraz Marijin žari v senci polnoči ‒ Ah, le žari obraz, gori, ti, beži za ves čas duh mraka, neskončnosti!