Sto let raste in sto let se širi, na brinju s snegom sčrni ‒ zdravstvuj, samoten raste, se umiri tam v gori ‒ in odzeleni.
Pesem Jaz ne morem, jaz nečem k tebi priti več, jaz sem rekel in rečem, med nama je preč! Ko po tihih obokih v samoto molči, več do zvitih, visokih mi ni besedi.