Brezi veter veje je potresel: kdo je tebe, smreka, tja zanesel, kdo je tebe, smreka, tja zanesel? Smreka čuje, se ne zgane, pa kvišku raste iz, hej, kvišku raste iz.
Ob Rabeljskem jezeru Glej, tiho, mirno in pokojno pred mano jezero leži, trepečejo le drobni valčki, kot da srebrni dež rosi.