Srce je žalostno in išče si rešitve, duha okleniti se duh moj hrepeni kot čudapolne, pol pozabljene molitve iz davnih, davnih, srcu dni.
Ti visoki Da, da, ti si visoki, nedotakljivi vekomaj, tak dalek kot na nebesnem oboki polnočnih zvezd sijaj. Oči, ki ni jih moč doseči, brez ognja lastnega gore ‒ njih bleski so za hiš mameči in gonobeči se zgube.