Ti si kot kip, kot marmor izklesan, kot Amor, ki z napetim lokom meri sred šumnih vodometov in platan.
2 Da sem te ljubil, bilo mi v pogubo, postala si mi smrtni moj, vse, kar mi svetlo bilo,, ljubo, vse zgubil nizko sem to noč nocoj. Kot blažen duh tam ob neba prestoli v svetost mi duša verovala je, v lepote večnost, ki jo kerub moli, v dobroto, ki nas v svet poslala je.