Večer Na zapadu sonce gori s poslednjo močjo, v svitu rožnem žari gora pred nočjo. Kot bi sončni prah na daljave, blešči tak v vrstah svetlojasna dalj! Tam na sinje robe nočevat oblački hite, tam za svetle dni sonce žolto rdi ... Ah, to je čas žita zrelega, globoko v pas požoltelega, ko do noči nam sonce gori, od toplejših tajn kratki večer, ko hrepenenja nas žgo, glasov si duša želi, srce plače ‒ in uprte v temo so žareče oči.