Ah, prihajali so, vršali vetrci lahno, lahno ‒ tiho bori tu so stali, plul mir božji nad zemljo ... V tihem polju Že zadnji gre čez goro in čez vršine, še zadnjič sonce za slovo na Alpe tam posine. In potlej pride temna noč in vsa lepota mine ... le svetle zvezde vprašujoč v grozeče zro temine.