MODERNI ČLOVEK Zasopel tvoj je dih, steklen pogled, na nebu zate zvezd ni, le bežeč komet; v srcu živi pesek in skrhan zvok kitar, kar čutiš, vidiš, slutiš, ni več nikomur mar ‒ Posedaš v temi, žvečiš star tobak, nekdaj ves zlat ‒ postajaš osiveli siromak ‒ Glodaš postane ostanke skelečih spominov in strahot, v duši gnezdi puščoba in njen sestradani krohot ‒