Živela je na majhnem podstrešju, grizla star kruh in se spominjala svojih preteklih dni. Nekoč me je vprašala: »Kaj počneš, sin moj?« kot da si z mojih odgovorom obeta olajšanje vseh svojih tegob. »Hodim v šolo,« sem ji dejal (takrat sem imel 20 let).