SLOVO Iz tvojih steklenastih zrkel sika gonoba stiskaških izdajstev, v tvojem hromotnem srcu krni strdek žaltave duše, goneč poslednjo vztrajnost usihajočega spomina. Ničesar skupnega več nimava. Za zmeraj boš ostal na drugi strani, glodajoč koščico svojih paramnezijskih prevar ‒