In nobena misel naučena, nobena misel v kloštru groženj in strahu rojena, ti ne more več odvrniti pogleda od nje ‒ Vsa otrpla, prezebla za tabo caplja in čaka, čaka in čaka in čaka, da jo povabiš spet nazaj v njen in tvoj svet ‒ Vsa bleda, obnemogla, otrpla in sama se ne more več klanjat, ne sanjat in ne več trohnet.