Noč mrtvaška je tam zunaj: ni ne zvezd, ne lune jasne; moje srce je otožno: ni ne sreče, ne tolažbe ... Da razjasniš mojo dušo, pridi duh iz svetle čaše; da pozabim te,, pijem zdaj na tvoje zdravje ... Dneva ní brez sončne luči in četudi zvezde zlate lepše kakor kdaj goríjo; sreče ni brez tebe zame, ni brez tebe je,.