Težko vzdihne bolna mati, položí koščeno róko okrog vráta mlade žene, lepe kot jesenska noč; sklonjene nad mrzlo postelj kakor bledi smrtni.
Polugasel ogenj sije v teh očéh udrtih, trudnih; onemoglost je razlíta na prozorno bledih licih; trudno ji ležé na vzglavju njene mehke, bele róke. -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- ”Ali, ah, kakó iz greha sreča bi se ti rodila?