Svetle čaše nosijo strežaji, z rujnim vinom polnijo jih gostom. In s prestola vstane temni Kruko, mirno stopi pred lice in visoko dvigne čašo zlato: ”, srcu mojemu najdražji, v trdno zvezo iz čaše moje!“
”Kaj z levico mi napíjaš, Kruko, a desnico pa za pasom skrívaš?