”To ni bajka, -- dà, iz íla, iz umazanega blata so ustvarjena ta trupla; in razgnílo je že davno, kar je bilo duše v njih ...“ Trdo je na zémljo pala kraljeva mogočna róka, in drhtél je grešnik v strahu, v strahu róke vil in molil ... -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- Plava kralj v opojni sreči v svojem tihem, lepem hramu; síje mu v obràz goreči skozi okno lunin žar, síje v belo, krasno líce králjeve ljubimke mlade.