To so tarnali, jokáli, in še bolj in zmerom bolj; on pa sname z nog sandale, položí jih na prestol.
”Ne prestanite, otroci, le togujte še naprej: tukaj dam vam te sandale, da slavíte jih odslej.“
In vse paše, vsi vezirji, vse hitelo je navzkriž: ”Oj sandale, naša radost, ve naš bog, naš paradiž --“ To poskoči takrat sultan, to jim zakričí v obraz: ”Uh, vi tepci, vi sleparji, kaj ste rekli, da sem jaz?