Nad mano sije svetlo sonce, veselo, jasno je nebó; takó lepó zvoné zvonovi in fantje skozi vás pojó.
In roko v roki z majko svojo po beli cesti hodim jaz, nedolžno zró očí otroške in mlad in lep je moj obraz ... Bojím se té svetlobe krasne in vzdignem se in gledam v noč, a tam iz črne teme vstaja obràz upàl, umirajoč.