”To ni nič čudno, draga moja: takó hudó je zunaj mraz -- Takó hudó je mraz tam zunaj, da nisem mogel od pečí; pa,, zató ne misli, da moje srce gorko ní.
Zdaj naj sneží, naj brije veter, naj zgrne se nad nama noč, -- kaj méniva za tó se mídva, na gorkem se objemajoč -- --“ Od daleč se glasíjo zvončki, v ledeni véčer sneg prší; a moja prelepa v naročju drugemu sloní.