Že so se stresale moje duše peroti, že ti je hitela vesela naproti, prišla si, Bog sam je prišel s teboj; in vsenaokoli se luč zasvetila je, čez življenje se moje luč božja razlila je, čez to trnovo pot, ki je delež moj.
Ti si šla - Bog s tabo! - a luč je ostala, sveto hrepenenje, ki si mi ga dala, gorí zdaj v meni vse dni in nočí, gorí zdaj v meni sredi vseh brdkosti in iz moje samotne, grenke mladosti se svetijo tiho tvoje oči.