Spodobi se, da prihajam k tebi, ker si bila prva, ki si me z genljivimi in ljubeznipolnimi besedami tolažila, ko so me bili obsodili veliki duhovni in farizeji. Tega, o, ti ne pozabim nikoli; siromak, od vseh pozabljen, sem blodil po dolgočasnih dunajskih ulicah, ali ti si prišla in si pogladila moje razkuštrane lasé in si mi obljubila, da ostaneš poleg mene v vseh nesrečah in nezgodah. Ali prišla si, ah, samo v duhu; tudi tistih besed nisi izpregovorila s posebno resnobo in zato se pač izpolnile niso.