Lahko jo je omazati - in omazal sem jo že takó zeló - ali ugasiti je ni mogoče; neugasljiva je, večna luč.
Tako sem torej lepo in jasno povedal, zakaj imam dopadajenje in radost nad svojimi verzi in zakaj jih - četudi s prikrito sramežljivostjo - pošiljam vnovič med ljudi ... Človek časih zadremlje in hipoma se mu zazdí, da prihajajo od nekod, Bog vedi od kod, pesmi velikonočnih zvonov, pesmi njegove mladosti.