Odložiti moram peró - plot do nebá je med mano in med njimi in ne preplezal bi ga, če bi plezal celo večnost.
Takrat spoznam, koliko je še lepega in dobrega v meni in da nisem zaslužil slabega glasú, ki hodi pred mano, kamor se okrenem. Takrat vidim, da sem poštenega vagabunda, ki je v meni, le za veliko silo oblekel v dostojno obleko; ali iz pametnega, miroljubnega in ljudem prijetnega človeka gleda še zmerom - ob lepih spomladanskih dneh najbolj - vesela in prvotna natura, vesela in v vsem svojem vagabundstvu in v vsem tem življenju, nezgod in grenkobe polnem.