Ali zdaj je pot gladko zarisana: z zmagoslavnimi koraki v navadnost, v smrdečo vsakdanjost! Tako daleč bom še prišel, da bom pisal burke za predmestne ljudi, da se bom prevračal - pisano oblečen klovn - na odru pred debelimi mesarji in njih trebušnimi soprogami in pisal bom dvoumne novelete za trško inteligenco. Resnica je, da je ostalo na moji duši še nekaj svetlih mest, in dasi se trudim, ne morem jih zamazati z blatom - zmerom spet prisijejo na dan.