Tisti človek je bil še nekoliko podoben sončnočistim, v svojem najskrivnejšem bistvu dioniziško veselim dušam, kakor jih poznamo nekoliko v svoji žalostni zgodovini in kakor živí njih dvoje v delih in. Od daleč je bil podoben tem dušam, ali še ob pravem času je zavrgel svojo nedolžnost in je oblatil čistost svoje duše, ki je bila že takrat nekoliko pegasta. In kakor je posoda zdaj razbita, oblatena in grenkobe polna, takó je sama grenkoba, ki prihaja iz njé.