Takó živí šele v sanjah svoje pravo življenje in oni oblateni, ubožni človek, ki se je potikal sam in pozabljen po brezkončnih, meglenih ulicah, se potika ondod še zmerom, prav takó, kakor je bil ostal v zakajeni beznici človek, ki je spremljal mene tako dolgo.
To so bile sanje, ki sem grešil v njih. Ali tisti človek, ki je sanjal te sanje, je bil v vsem svojem nehanju najpoštenejši, najnedolžnejši in najmiroljubnejši človek na svetu in ni zaslužil, da bi se oči velikih duhovnov in farizejevobračale nanj: ”Glejte grešnika!“