Kolika slast je v grehu in koliko večja je v hrepenenju po njem! Človek otopí, če greši kar tjà v en dan, brez pravega premisleka in brez modre zmernosti. Tako nepremišljeno in nezmerno grešénje je popolnoma neestetično v objektivnem oziru in v subjektivnem oziru skoro čisto brezslastno; bolj navada nego zavestno poželenje po prepovedanem, to se pravi po lepem; ne zavedajo se taki grešniki, da grešé in se ne veselé in se tudi ne kesajo, temveč grešé venomer dalje, kakor da bi mlatili ali opravljali kakšno drugo navadno delo.