‚Skoro da bi bil pozabil: te pozdravlja ... veš li? jutri je poroka njena; mož je sicer malo star, a bogat je! Kakšna škoda, da ne moreš z mano v mesto; pa bolehna si in nečem, da se mi kako vznemirjaš.‘
Meni je zastalo srce od sovraštva, od bolesti, in v očéh njegovih zlobnih brala sem usodo tvojo ...